Vabimo vas, da se nam pridružite na Kulinaričnih delavnicah na Trški gori pod imenom Okusi Novo mesto, ki bodo potekale v zidanici Verček. Odkrijte skrivnosti dolenjske kulinarike in obudite tradicije, ki so se prenašale skozi generacije.
1. PLETENO SRCE IN MIKLAVŽEVI PARKLJI, torek, 26. 11. 2024, 17.00 – 20.00
2. OREHOVA POTICA IN ŠARKELJ, sreda, 27. 11. 2024, 17.00 – 20.00
3. DOLENJSKI ŠTRUKLJI, četrtek, 28. 11. 2024, 17.00 – 20.00
Cena: 25,00 € / osebo za 1 delavnico, 10 % popust ob prijavi na vse 3 delavnice
V ceno je vključena dobrodošlica z malčko
Izvedba: Turistično kulturno društvo Trškogorsko srce: Mari, Danica, Polona, Jožica
Lokacija: Zidanica Verček, Trška Gora 186, Novo mesto
Prijave: do srede, 20. 11. 2024, do 12.00
Možnost prevoza z Glavnega trga v Novem mestu in nazaj
Informacije, prijave in plačilo: TIC Novo mesto, tic@novomesto.si, 041 202 080
Nekoč skromna dolenjska kuhinja se je ohranjala s tradicijami in prazničnimi običaji domačinov, ki so skozi desetletja pripravljali jedi na enak način iz točno določenih sestavin. Prepoznavnost posameznih jedi je povezana z načinom priprave, njihova izvirnost pa z načinom življenja, hišno tradicijo in vedenjem ljudi.
Da znanja priprave tradicionalnih jedi ne bodo šle v pozabo, Zavod Novo mesto v sodelovanju s TKD Trškogorsko srce konec novembra pripravlja 3 kulinarične delavnice, ki smo jih združili pod imenom Okusi Novo mesto.
Turistično kulturno društvo Trškogorsko srce že vrsto let s svojim delovanjem oživlja vinorodno gorico Trško goro ter zidaniško tradicijo. Društvo se s prikazi šeg in navad ter kulinarično in rokodelsko ponudbo udeležuje vrsto dogodkov v Novem mestu in okolici. Na Trški gori pa pripravljajo kulturne in kulinarične dogodke, predstavitve in pogostitve.
- PLETENO SRCE IN MIKLAVŽEVI PARKLJI, torek, 26. 11. 2024, 17.00 – 20.00
Že nekoliko pozabljena je priprava in peka pletenega srca, ki je bil v preteklosti osrednji dogodek poroke. Praznični kruh v obliki srca, pleten iz testenih kit in okrašen z okrasjem ima pomembno sporočilno vrednost. Pomenil je simbolno združitev ženina in neveste, ter prinašal srečo, blaginjo in veliko otrok. Pleteno srce je tudi zaščitni znak TKD Trškogorsko srce.
Miklavževi parklji so liki iz slovenske folklore, povezani s praznikom svetega Miklavža, ki ga praznujejo 6. decembra. Gospodinje so pred praznikom spekle parklje iz kruhovega testa.
- OREHOVA POTICA IN ŠARKELJ, sreda, 27. 11. 2024, 17.00 – 20.00
Ena od izvirnih in najbolj znanih slovenskih pretežno prazničnih peciv je slovenska potica. Glede na možne nadeve se pri poimenovanju pogosto uporablja tudi zveza, ki označuje vrsto nadeva. Najbolj razširjena in znana je orehova potica, uradno »slovenska potica - orehova ali orehov nadev«, medena potica, uradno »slovenska potica - medena ali medeni nadev«, pehtranova potica, uradno »slovenska potica - pehtranov nadev ali pehtranka« idr.
Ime potica za posebno sladico je izrazito slovensko in ima svoj etimološki razvoj iz zgodnejših slovenskih oblik kot so povitica, povtica, potvica. To je povezano tudi z razvojem načinov izdelave potic od srednjega veka (pred 15. stoletjem) do začetkov 20. stoletja, ko se je razvoj ustalil, enotno poimenovanje potica pa se je uveljavilo od 18. stoletja. Izraz slovenska potica se je začel uporabljati od 2. polovice 19. stoletja.
Najstarejša pisna omemba potice, in sicer še v razvojnem poimenovanju »povitica«, je v delih Primoža Trubarja iz let 1575 in 1577. Najstarejši recept za potico je objavil Janez Vajkard Valvasor, v šesti in sedmi knjigi svojega dela Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689.
Za božične praznike je bila tudi v preteklosti miza polna dobrot, med katerimi ni smela manjkati tradicionalna orehova potica. Ponekod so pekli tudi šarkelj, mlečni kruh z jajci in rozinami.
Šárkelj ali šártelj je pecivo, ki ima okroglo obliko, obod s poševnimi črtami in odprtino v sredini zaradi peke v posebnem pekaču. Izvira iz nemških dežel.
- DOLENJSKI ŠTRUKLJI, četrtek, 28. 11. 2024, 17.00 – 20.00
Štruklji so tradicionalna slovenska jed. V različnih izvedbah so poznani v vseh slovenskih pokrajinah in gastronomskih regijah. Pripravljali so se predvsem ob večjih skupnih delih in ob praznikih.
Posebno poglavje v dolenjski kulinariki vsekakor predstavljajo štruklji, ki jih poznamo že več stoletij, saj prvi zapisi o tej jedi segajo v leto 1589. Velik ljubitelj te specialitete in ostalih dolenjskih jedi je bil tudi pisatelj in etnolog Janez Trdina, ki je v svojem delu Podobe prednikov iz leta 1870 zapisal: »Tod silna je potrata, o vsakem večem delu in godišču morajo biti štruklji, smetanovi ali špehovi, tudi potice in meso se vsaki čas žro. Baba speče potico, vtakne v njo zabele za celi teden dostatne, gre v nagrad in tu se vse poje z gosti, družina pa potem nezabeljene jedi uživa.«
In štruklji so bili dejansko nekoč nepogrešljiv del vsakdana; na mizi so se znašli ob vseh družinskih praznikih, ob koncu žetve, mlačve in drugih skupinskih delih. Poznamo različne vrste štrukljev tako po načinu priprave, npr. kuhane ali pečene, po vrsti moke, ki jo uporabimo za testo, npr. ajdova, kot tudi po nadevih, ki so lahko skutin, pehtranov, orehov ipd. Posebnost dolenjske kulinarike so dolenjski štruklji, katerih nadev je pripravljen z jajčnim cvrtjem.
***
Na prizorišču dogodka bo občasno potekalo fotografiranje in/ali snemanje z namenom promocije oz. informiranja in poročanja o dogodku. S prisotnostjo na dogodku soglašate, da se lahko fotografije in posnetki, na katerih ste morebiti prepoznavni, uporabijo v promocijske namene, vključno z objavo na spletnih straneh, družbenih omrežjih in tiskovinah organizatorja. Če ne želite, da se pojavite na fotografijah, prosimo, da o tem obvestite organizatorja na prizorišču dogodka.