STARO MESTNO JEDRO
Na najizrazitejšem meandru smaragdno zelene Krke, rečne lepotice, je svoje mesto našlo Novo mesto, osrednje mesto pokrajine Dolenjske. Izredno bogate arheološke najdbe s prostora današnjega Novega mesta kažejo na kar večtisočletno poselitev mestnega prostora. Mesto je 7. aprila 1365 ustanovil ambiciozni habsburški vojvoda Rudolf IV. V burnih časih turških vpadov in vse do konca 18. stoletja je bilo mesto obdano z obzidjem. Vanj sta pripuščala le dva vhoda, severni, poimenovan tudi Gorenja oziroma Ljubljanska vrata, ter južni oziroma Dolenja ali Karlovška vrata. Slednja so imela svoje mesto v izteku današnje Pugljeve ulice. Na ostankih dela mestnega obzidja je po koncu 18. stoletja zrasel znameniti Breg, ki predstavlja enega najbolj ljubkih motivov mesta tudi za slikarske upodobitve. Veduto mestnega jedra že stoletja najmočneje oblikujeta zvonika cerkve svetega Miklavža in cerkve svetega Lenarta, ki je del frančiškanskega samostana. Osrednji del starega mestnega jedra predstavlja lepi Glavni trg. Najbolj prepoznaven arhitekturni motiv tega trga so arkadni hodniki, ki so prisotni na zgornjem delu trga. Na Glavnem trgu je izstopajoča stavba rotovž, sedež mestnega vodstva, ki je bil v današnji historicistični podobi sezidan na začetku 20. stoletja.