Staro mestno jedro Novega mesta se ponaša s prenovljenim Glavnim trgom, ki je največji ohranjeni srednjeveški trg v Sloveniji. Njegova arhitektura odraža vplive različnih zgodovinskih obdobij, od gotskega in baročnega do secesijskega sloga. Najbolj prepoznaven arhitekturni motiv trga so arkade oziroma arkadni hodniki, ki so prisotni na zgornjem delu trga. Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki. Izraz izvira iz poznega 17. stoletja iz francoščine (provansalščine) arcada ali italijanščine arcata, ki temeljita na latinskem arcus, kar pomeni lok. Poseben tip trgovsko-obrtniških hiš dokazuje, da je bilo mesto gospodarsko močno že v preteklosti, ko so na njem stale hiše bogatih trgovcev, mnoge tudi z atrijskimi dvorišči.
Danes so arkade odprte in vidne na nekaterih stavbah, za kar sta zaslužna predvsem brata Danilo in Marijan Lapajne. Osrednji mestni trg je bil namreč v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja obnovljen po načrtih novomeškega rojaka Marjana Mušiča. Za rekonstrukcijo arkadnih hodnikov na Glavnem trgu v šestdesetih letih pa sta zaslužna prav brata Lapajne.
Zaradi potrebe po dodatnih površinah so v 19. stoletju zazidali arkadne hodnike in s tem razširili trgovske lokale. Mestni trgovci so bili vse do svetovne gospodarske krize v dvajsetih letih prejšnjega stoletja namreč tudi posredniki med okoliškimi kmeti in meščani pri prodaji živil. Z gospodarsko krizo pa ti svojih pridelkov niso več prodajali trgovcem, temveč so jih prodajali meščanom na domu oziroma na stojnicah na Glavnem trgu. Po drugi svetovni vojni je dolgo časa vsega primanjkovalo, nova oblast je ukinila zasebno trgovino in nacionalizirala trgovske in druge lokale. To je pripomoglo tudi k lažjemu razmišljanju ne samo po vnovičnem odpiranju zazidanih arkadnih hodnikov, temveč tudi o pozidavi novih. Očitno je bil Marjan Mušič le idejni oče prenove arkadnih hodnikov, za uresničitev ideje pa sta zaslužna predvsem Danilo Lapajne, ki je bil krajši čas tudi Mušičev asistent na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, in njegov mlajši brat Marijan. Politika urejanja mestnega jedra in odpiranja arkadnih hodnikov je bila leta 1965 uradno sprejeta tudi v občinskih prostorskih dokumentih. Marijan Mušič je po naročilu Dolenjskega muzeja že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja izvedel raziskavo in dokumentiranje tedaj še zazidanih arkad. Hkrati je bil izdelan tudi pročelni izris vseh objektov Glavnega trga in Rozmanove ulice s predlogom rekonstrukcije arkadnih hodnikov. Po načrtih Marijana Lapajneta je bil odprt in delno rekonstruiran arkadni hodnik Koncilijeve hiše na Glavnem trgu 6, v kateri danes deluje Knjigarna Goga. Avtorica obnove arkadnega hodnika na sosednjem objektu Glavni trg 5 je bila Zdenka Hribernik ob prenovi hiše za trgovino Novotekst, medtem ko avtor prenove arkadnega hodnika z značilnim zalomom arkadnih lokov na Kopačevi hiši, Glavni trg 4, še ni znan. Avtor prenove ostalih arkadnih hodnikov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil Danilo Lapajne, ki pa ni odpiral le do takrat zazidanih arkadnih hodnikov, temveč je tudi gradil nove po vzoru zgodovinskih na objektih, na katerih jih do takrat ni bilo, npr. v Goleževi hiši na Rozmanovi ulici 1 in v nekdanji Ribji restavraciji na Dilančevi ulici 1, v kateri je danes Hostel & Bistro Situla. Ločne odprtine arkadnih hodnikov je ponovil tudi v členitvi izložbenih oken nekdanje trgovine Avto deli na Fichtenauovi hiši na Glavnem trgu 2.
Arkade na novomeškem Glavnem trgu, ki govorijo o minulem času, so danes nepogrešljiv motiv Novega mesta.
Fotogalerija
