Breg je slikovit predel starega mestnega jedra Novega mesta, znan po značilni arhitekturi strnjenih hiš, ki se harmonično stapljajo z naravnim reliefom ob Krki. Včasih je bil dom predvsem preprostejšega sloja prebivalcev, danes pa velja za priljubljen motiv fotografov, slikarjev in obiskovalcev. Ikonična podoba je prav gotovo pogled na Breg s Kandijskega mostu.
S svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju mestnega jedra je Breg gotovo ena najslikovitejših znamenitosti mesta. To je strnjen niz stanovanjskih stavb, nastalih na mestu leta 1786 porušenega srednjeveškega mestnega obzidja. Stavbe so v največji možni meri izkoristile neugodne geomorfološke značilnosti terena in se mu popolnoma prilagodile. Bile so naslonjene na ostanke obzidja, ki so še vedno ohranjeni in vidni v zidovih kletnih etaž. Kletni zidovi pogosto slonijo na živoskalni osnovi na vrhu strmega pobočja nad reko Krko.
Na Bregu je živel predvsem revnejši sloj meščanov, ki se je ukvarjal s pridelavo in prodajo zelenjave, pranjem perila, s sušenjem mesa in oddajanjem sob podnajemnikom. Breške gospodinje so do druge svetovne vojne oddajale stanovanja dijakom novomeške gimnazije, zaradi tega se je med Novomeščani za njih uveljavilo ime študentske mame. Prvotno izredno skromna arhitektura se je večkrat spreminjala, kljub temu pa je večina stavb ohranila tlorisno zasnovo in tipično zunanjo podobo z delno vkopano kletjo, bivalnim pritličjem z vhodom z ulice in značilnimi lesenimi ganki na sončnem južnem pročelju visoko nad Krko. Z ulico vzporedne strehe so bile krite z lesenimi skodlami ali deskami vse do začetka 20. stoletja, ko jih je počasi nadomestila opečna kritina.
Specifična podoba celotnega niza stavb, pogojena z danostjo naravnega okolja in iznajdljivim prilagajanjem terenu – prefinjeno sožitje dominantne narave in skromne arhitekture, ki je kljub materialni revščini svojih graditeljev dosegla visoko estetsko raven, predstavlja izrazito etnološko posebnost Novega mesta in je njegov razpoznavni znak. Območje novomeškega Brega je bilo leta 1992 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena.







