Cerkev Marijinega rojstva na Trški gori pri Novem mestu sodi med pomembnejše kulturne spomenike na Dolenjskem. Leta 1621 zgrajena romarska cerkev, ki stoji na vrhu Trške gore na 428 metrih nadmorske višine, je obdana z vinogradi in zidanicami. Pogled pa se odpira na celotno Novomeško kotlino z Gorjanci in Trdinovim vrhom v ozadju. Glavni romarski shod je še danes za malo mašo 8. septembra.
Zgodovina Trške gore je že od davnih časov povezana z vinogradništvom in stiškim samostanom. Zdajšnjo cerkev je kmalu po prenovi stiškega samostana leta 1621 dal pozidati stiški opat Jakob Reinprecht, ki je na tem mestu nadomestila svojo manjšo predhodnico, od katere sta se v vzhodnem slavoločnem ostenju Izidorjeve kapele ohranili le leseni poznogotski plastiki Marije in Janeza Evangelista. Novo cerkev je 27. aprila 1625 posvetil tržaški in poznejši ljubljanski škof Rajnald Scarlichi. Cerkev je dolga 24 metrov, široka 8,5 metra in visoka 15 metrov. Zvonik z baročno streho je visok 30 metrov.
Ugledu stiškega samostana in gradbeni vnemi njegovega opata Jakoba je bila ustrezno zasnovana tudi stavbna podoba cerkve z bogato oprema ter oltarji in prižnico v tradiciji zlatih oltarjev. Mogočen lesen glavni oltar je bil izdelan v tradiciji zlatih oltarjev druge polovice 17. stoletja. Oltar je v 18. in 19. stoletju doživel več dopolnitev, ki so okrnile njegovo za zlate oltarje značilno žarečo podobo. Oltarne podobe so delo češkega slikarja Pavla Künla iz leta 1857.
Leta 1756 so k cerkvi prizidali kapelo sv. Izidorja. Po izročilu so jo postavili po zaobljubi k sv. Izidorju, da bi jih obranil živinske kuge, ki je divjala po okoliških župnijah.
Ob tristoletnici pozidave današnje cerkve pa so leta 1921 zunanjost zvonika obogatili z neogotskim arhitekturnim okrasjem in se pri tem zgledovali po zvoniku kapiteljske cerkve v Novem mestu.
Cerkev na Trški gori se torej po kulturnozgodovinski plati kaže kot prvovrsten spomenik, ki z dominantno lego tudi širše zaznamuje in plemeniti veduto krajine, ter z obnovitvenimi in restavratorskimi deli postopoma pridobiva svojo nekdanjo podobo, ki temelji na poudarjanju kamnitih arhitekturnih detajlov in kamnitega kiparskega okrasja. To jo uvršča v krog mediteranske stavbne tradicije.
Fotogalerija
