Odlično izhodišče za potepanje po naravi predstavlja dolina Luknja, kjer je zadnji izvir reke Temenice pred izlivom v reko Krko. Podobo doline krasijo različni kraški pojavi, redke živalske vrste in pestro rastlinstvo. Obiskovalci se radi sprehodijo mimo ruševin gradu Luknja, stare hidroelektrarne, grajskega marofa in žage, plezalski navdušenci pa se lahko preizkusijo na naravnem plezališču.
Zatrepna dolina Luknja je na zahodnem robu Krško-brežiške kotline, kilometer in pol zahodno od naselja Prečna. Reka Prečna, ki izvira na začetku zatrepne doline Luknja, je v apnenčasto površje vrezala več kot 70 metrov globoko in 1140 metrov dolgo dolino, katere dno je v najožjem delu široko le 20 metrov.
Izvir Prečna je eden izmed večjih kraških izvirov v porečju Krke. Tu izvirajo vode Temenice, ki ponikne v Mirnopeški dolini. V zatrepni dolini se pojavljajo trije izviri, in sicer stalni izvir pod gradom Luknja, občasni izvir v manjšem severnem zatrepu in izvir pri Lukenjski jami.
Na območju zatrepne doline je raziskanih osem kraških jam. Največja jama v zatrepni dolini je s 307 metri Lukenjska jama z vhodom nasproti glavnega zatrepa nad dolino reke Prečna, ki je pomembno zatočišče netopirjev. Preostale jame v zatrepni dolini so precej manjše, saj so dolge le od šest do 28 metrov.
V spodmolu ob Lukenjski jami je dr. Franc Osole med raziskavami med letoma 1975 in 1976 ter med 1980 in 1981 odkril ostanke iz kamene dobe. Med najdbami je bilo veliko kamnitega orodja (praskala, klini, svedri), katerega starost je bila določena na 12 tisoč 580 let, plus oziroma minus 520 let.
Nad izvirom Luknja stojijo ruševine nekoč mogočnega gradu, ki so ga sezidali vitezi Lueggerji. Na izviru Prečne pa sta nekdaj delovala grajski mlin in žaga, ki sta bila pozneje izrabljena za potrebe pridobivanja električne energije. Danes je na tem mestu hidroelektrarna. Pod izvirom je Ribiška družina Novo mesto zgradila večjo ribogojnico. V ostenju za izvirom so člani Alpinističnega odseka Novo mesto uredili plezališče Luknja z dvema plezalnima sektorjema.