Julijina brv, tudi brv Loka–Kandija, je most za pešce in kolesarje v Novem mestu, ki prečka reko Krko. Na desnem bregu reke Krke je umeščena v Kandiji tik pred izlivom Težke vode, kjer je tudi manjši vstopni trg, na levem bregu pa prek dostopne klančine in stopnic na Župančičevo sprehajališče. Most je zasnovan kot enovita poteza prek Krke, ki se opira na edino oporo sredi vodne struge in se s tem navezuje na zasnovo starega železniškega in novejšega Kandijskega mostu.
Most je zasnovan kot neprekinjena okvirna konstrukcija prek dveh polj statičnih razponov 57 metrov. Na obeh koncih je škatlasti nosilec položen na krajna opornika, na sredini reke pa na hidrodinamično oblikovan steber. Na tem mestu se most razširi kot majhen trikotni trg s pogledom proti Kapitlju. Na jeklenem mostu je vgrajena tudi zanimiva transparentna ograja z ročajem, ki ima tudi informativni značaj. Na ročaju so vtisnjene podobe vseh rib, ki živijo v reki Krki. Most je s svojo ekipo sprojektiral eden največjih graditeljev mostov gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. Gradnja 122 metrov dolge in več kot štiri metre široke brvi za pešce in kolesarje je potekala dve leti, uradno pa je bila odprta leta 2023.
Brv je ime dobila po Juliji Primic, saj je v bližini novomeškega bivališča muze največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, in je navezana na večnamensko pot ob Težki vodi, hkrati pa mestno jedro povezuje z Regrčo vasjo, Šmihelom in Gotno vasjo. Julija Primic (1816–1864) je v Novem mestu živela od leta 1850 do svoje smrti, torej po smrti Franceta Prešerna leta 1849. Skupaj z možem Jožefom von Scheuchenstuelom in materjo je živela v gradiču Mostek ali Neuhof na desnem bregu Krke. V neposredni bližini dvorca, kjer je bil nekoč park, je danes urejena pešpot, imenovana Julijino sprehajališče.
Fotogalerija
