Pravi biser Novega mesta je Kapitelj s stolno cerkvijo, ki jo krasi slika slavnega Benečana Tintoretta, s škofijskim dvorcem, kaščo in vrtovi, ter Šance in staro mestno obzidje. Veduto mestnega jedra že stoletja definirata zvonika stolne cerkve in cerkve svetega Lenarta, ki je del frančiškanskega samostana. Zvonik Kapiteljske cerkve je od leta 2022 preurejen v Razgledno ploščad Kapitelj, ki nudi čudovit panoramski pogled na Novo mesto.
Stolnica svetega Nikolaja, tudi Kapiteljska cerkev svetega Miklavža, Kapiteljska cerkev svetega Nikolaja oziroma Kapiteljska cerkev, med domačini pa kar Kapitelj, je stolna od leta 2006, ko je bila ustanovljena novomeška škofija, pred tem je bila kapiteljska. Stavba je bila vzor gradnji številnim manjšim cerkvam širom Dolenjske.
Habsburški cesar Friderik III. je leta 1493 na prošnjo dolenjskih duhovnikov ustanovil kolegiatni kapitelj s proštom, dekanom in enajstimi kanoniki, ki je kmalu dobil tudi papeževo potrditev. Arhitektura cerkve se je razvijala postopno. Cerkvena ladja v današnjem obsegu sega v prvo polovico 15. stoletja, zvonik je iz druge polovice 15. stoletja, velik prezbiterij s kripto in zakristijo pa sega v čas kmalu po ustanovitvi kapitlja. Prostoren prezbiterij, namenjen kanonikom, zunaj podpirajo sloki stopničasti oporniki. Pod njim je skrita kripta, ki je nastala zaradi terenskih razmer, spominja pa na starokrščanske katakombe. Ob njej, pod zakristijo, ki je južno ob prezbiteriju, je mala kripta. Urejena je kot lapidarij, v njej pa so na ogled nagrobniki nekaterih cerkvenih in posvetnih osebnosti.
Na glavnem oltarju se od konca 16. stoletja nahaja osrednje umetniško delo v mestu, slika svetega Nikolaja, ki jo je v 16. stoletju naslikal italijanski renesančni slikar Jacopo Rubusti Tintoretto. Gre za sliko enega najpomembnejših renesančnih slikarjev Evrope in predstavnika tako imenovane beneške šole. Beneški slog 15. in 16. stoletja je imel velik vpliv na poznejši razvoj zahodnega slikarstva.
Posebnost cerkve je tudi, da prezbiterij in cerkvena ladja nista poravnana vodoravno, ampak se os lomi. Pri gradnji prezbiterija se namreč niso držali prvotne cerkvene osi (ki od vzhodne smeri odstopa za 19 stopinj proti jugu) ampak so jo zamaknili za 16 stopinj proti severu in jo tako dokaj natančno usmerili proti vzhodu. Notranjščino znatno bogatijo tudi orgle, slike V. Metzingerja v stranskih oltarjih ter korne klopi.
Gotska cerkev svetega Nikolaja, stoletna spremljevalka Novega mesta, se ponosno pne proti nebu ter dominira nad starim mestnim jedrom Novega mesta. Cerkev je najimenitnejši spomenik mesta in eden od njegovih osrednjih simbolov, ključno pa oblikuje tudi novomeško silhueto.
Fotogalerija
