Vodnjaki so že od nekdaj navdihovali ljudi in bili vir številnih zgodb. Na zgornjem delu Glavnega trga v Novem mestu kraljuje marmorni Kettejev vodnjak, obdan s sedmimi koti, ki se dviga na eleganci profiliranih stopnic. Središče vodnjaka zaznamuje kamnit steber, obdan s spodnjo šesterokotno kamnito kotanjo ter zgornjo okroglo posodo manjšega premera, obrobljen je z verzom Kettejeve pesmi Na trgu. Vodnjak se imenuje po pesniku Dragotinu Ketteju (1876–1899), ki je nekaj časa živel v dolenjski prestolnici. V Novem mestu je obiskoval zadnja dva letnika gimnazije in opravil maturo.
Kettejev vodnjak, ki je bil leta 1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, je bil izdelan po zamisli Novomeščana arhitekta Marjana Mušiča. Postavljen je bil leta 1955 v počastitev 10-letnice osvoboditve na mestu, kjer je do leta 1903 stal starejši litoželezni vodnjak, ki je bil eden premnogih uporabnih in okrasnih izdelkov železolivarne na Dvoru pri Žužemberku ob reki Krki. Ta je začela izdelovati litoželezne izdelke leta 1820 in je delovala vse do leta 1896, ko so jo zaprli.
Kettejeva pesem Na trgu je nastala leta 1897, njen prvotni naslov pa je bil Na novomeškem trgu. Avtor je bil takrat gimnazijec v Novem mestu. Dogaja se na starem novomeškem trgu v bližini vodnjaka, ki je stal poleg hiše, v kateri je živela lepotica Angela Smola, Kettejeva velika neuresničena ljubezen, ki je bila hči sodnega svetnika. Pesem je podoknica ali serenada, in sicer zaradi motiva ljubezenske tožbe pod dekletovim oknom in zaradi spevnosti.
Na vodnjaku je zapisana prva kitica pesmi:
Noč trudna
molči,
nezamudna
beži
čez mestni trg luna sanjava.
Vse v mraku
mirnó,
na vodnjaku
samó
tih vetrc z vodoj poigrava.




