Grič Marof na 228 metrih nadmorske višine je zgodovinsko in arheološko pomemben grič na severni strani Novega mesta, ki se ponaša z bogato prazgodovinsko dediščino. Na njem leži arheološko najdišče Kapiteljska njiva, največje prazgodovinsko grobišče v Novem mestu. Raziskave so razkrile več kot 300 žganih grobov iz pozne bronaste dobe (10.–8. stoletje pr. n. št.), več kot 1000 skeletnih grobov iz starejše železne dobe (8.–4. stoletje pr. n. št.) ter več kot 720 žganih grobov iz mlajše železne dobe (4.–1. stoletje pr. n. št.). Skupek prazgodovinskih in rimskodobnih najdišč tvorijo gradišče Marof, žarno grobišče Mestne njive, plano in gomilno grobišče Kapiteljska njiva ter plano grobišče Beletov vrt.
Na Marofu so potekala obsežna arheološka izkopavanja, kjer so med drugim našli več halštatskih situl, ki jih hranijo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Na Kapiteljski njivi je bilo do zdaj najdenih kar deset bogato opremljenih grobov z veljaki, predstavniki visoke družbe halštatskega obdobja, knezi, ki so v svojih rokah združevali gospodarske, vojaške, politične in duhovne vzvode družbe. Med najdbami so zgovorni tudi uvoženi predmeti iz visoko razvitih, civilizacijsko naprednih grških in etruščanskih območij, med katerimi dve grški čeladi predstavljata edina tovrstna kosa v Sloveniji. Dolenjska arheološka dediščina starejše železne dobe je torej tisti prepoznavni del, ki v okviru najpomembnejše nacionalne kulturne dediščine izstopa in Dolenjsko umešča v evropski arheološki vrh.
Zaščiteno območje Marofa, ki je od leta 1992 zaščiteno kot spomenik lokalnega pomena, s svojo pojavnostjo oblikuje tipično veduto mesta. Poleg arheološkega pomena pa je Marof tudi priljubljena točka za sprehode. Prek griča poteka Kettejev drevored, eno najlepših novomeških sprehajališč in eden najdaljših slovenskih drevoredov, ki je v poznejšem času dobil ime po pesniku Dragotinu Ketteju. Za prebivalce naselja je Kettejev drevored že v prazgodovini pomenil glavno vpadnico v mesto, za današnje meščane je priljubljena sprehajalna pot, ki poteka od stavbe banke na Seidlovi do Bršljina na eni strani in do Mestnih njiv na drugi.
Območje Marofa je bilo v preteklosti tudi prizorišče napoleonskih vojn. Med francoskim zatiranjem kmečkega upora leta 1809 so bile požgane nekatere vasi v okolici, vključno z Marofom. Strateška točka na vrhu hriba je včasih pomenila kakovostno obrambno preglednost, kar so v času druge svetovne vojne izkoristili tudi italijanski okupatorji, danes pa predstavlja izvrstno razgledno točko na veduto mesta.
Pohodniki se pogosto podajo na Pohod po sedmih gričih, ki vključuje obisk Marofa, s katerega se odpre pogled na mesto in okolico. Čeprav je Marof danes predvsem naravna in kulturna točka za sprehode, pa njegova bogata zgodovina in arheološki pomen ponujata vpogled v preteklost tega območja.
Ob vznožju stojita istoimenska Športna dvorana Marof, ki je prostor številnih športnih in kulturnih dogodkov v mestu, ter Bistro Marof.