Mestna hiša Rotovž stoji na osrednjem delu Glavnega trga. Današnja mestna hiša je bila zgrajena leta 1905 po načrtih Josipa Oliva po načrtih arhitekta Wolfa iz Kranjske stavbinske družbe na mestu starega, porušenega rotovža. Ta je bil zgrajen leta 1720 kot enonadstropna zgradba. Leta 1999 je bila mestna hiša razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Leta 2006 je po prenovi vnovič postala sedež župana Mestne občine Novo mesto.
Rotovž stoji v zgornji polovici niza objektov, ki oblikujejo vzhodno stranico osrednjega dela Glavnega trga. Stavba je dvonadstropna s poudarjenim osrednjim delom, ki izstopa iz gradbene linije sosednjih stavb in se z arkadnim pritličjem odpira na trg. Reprezentančno glavno pročelje je oblikovano s historičnimi novoromanskimi in novogotskimi stavbnimi elementi, med katerimi izstopa grb ustanovitelja Rudolfa IV. Pročelje poudarja izstopajoči osrednji del z arkadnim pritličjem, balkonom in stolpičem z uro. Istočasna in stilno enotna je tudi notranja oprema stavbe. Omeniti velja kovano stopniščno ograjo, lestence, stavbno pohištvo in peči v dvorani z galerijo. Prvotna poslikava je v veliki meri ohranjena, vendar je danes skrita pod mnogimi plastmi poznejših beležev.
Parterna ureditev platoja pred Rotovžem je zamisel arhitekta Marjana Mušiča, ki je uresničena le delno. Od šestih predvidenih doprsnih kipov stojita danes le kipa Dragotina Ketteja in Janeza Trdine, delo Jakoba Savinška, postavljena leta 1955.
Fotogalerija
