Narodni dom v Novem mestu, ki ga najdemo v starem mestnem jedru, je najstarejši narodni v Sloveniji, zgrajen v drugi polovici 19. stoletja. Dvonadstropna stavba s historicistično oblikovanim pročeljem se zgleduje po razkošnih baročnih palačah, zgrajena je bila po načrtih inženirja Alfreda Kappnerja. Narodni dom je postal osrednji prostor družabnega in kulturnega dogajanja v mestu v tistem času. Imenovali so ga tudi Sokolski dom, saj so se v njem zbirali tudi člani telovadnega društva, sokoli. V njem je svojo telovadno pot začel slovenski olimpijski zmagovalec Leon Štukelj, ki se je rodil v Novem mestu. Leta 1992 je bil razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, spomenik državnega pomena pa je postal leta 2015.
Leta 1920 je bil Narodni dom v Novem mestu prizorišče literarnega večera, ki je bil del širšega gibanja novomeška pomlad. V začetku 20. stoletja so se namreč obnavljala delovanja številnih predvojnih društev. Skupina mladih novomeških umetnikov, med drugim pesnika Miran Jarc in Anton Podbevšek ter likovniki Božidar Jakac, Marjan Mušič, Ivan Čargo, Zdenko Skalicky in drugi, so pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča skupaj z gosti izpeljali umetniško dejanje, ki je pomenil preobrat tako v umetnosti kot takratnem življenju. Pokrajinska umetniška razstava, literarni recital in glasbeni koncert so se v slovensko kulturno zgodovino zapisali kot novomeška pomlad. Odprtje razstave v Hotelu Kandija sta istega dne spremljala slavnostni koncert Marija Kogoja ob prepevanju prvakinje ljubljanske opere Zdenke Zikove na novomeškem gradu Kamen ter literarni večer Mirana Jarca in Antona Podbevška v Narodnem domu. Ta kulturni preporod, revolucija duha po prvi svetovni vojni, je Novo mesto močno in za vedno zaznamoval kot mesto, ki je takrat uspelo preseči okvire svoje provincialne majhnosti in najti stik s svetom.
Gradnja Narodnega doma je potekala med letoma 1873 in 1885. Tu so prvič v slovenskem jeziku uprizorili Linhartovo igro Matiček se ženi. Manj znano pa je, da se je gradnja Narodnega doma pred 150 leti hudo zapletla in dokončanje se je vleklo desetletja. Ustanovili so delniško družbo in nekateri posamezniki so dobesedno zastavili svoje premoženje, da se je Narodni dom dokončal, pojasnjuje zgodovinarka Majda Pungerčar iz Dolenjskega muzeja. Sprva je bila v njem le knjižnica oziroma čitalnica, nato pa so se v dom naselili tudi narodna društva in glasbena šola. Po drugi svetovni vojni je bil v stavbi vse do leta 1977 dom Jugoslovanske ljudske armade (JLA) s kinodvorano. Tistega leta je bil namreč zgrajen nov dom JLA, v prenovljeni stavbi pa je danes Kulturni center Janez Trdina. Zgradba Narodnega doma je z leti izgubljala veljavo, do leta 2018 je nudila zavetje tudi alternativnim umetnikom. Ena od prevladujočih značilnosti ožjega mestnega jedra v 21. stoletju dobiva prenovljeno podobo in nove vsebine.
Fotogalerija
