Šance se imenujejo zadnji ostanki srednjeveškega obzidja, ki je obdajalo novomeško staro mestno jedro na okljuku reke Krke. Nekdanje obrambno obzidje, ki je nekaj stoletij uspešno varovalo mesto pred nasiljem Turkov in ostalih ter varovalo pridobljene mestne privilegije, je potekalo do Ljubljanskih vrat in je bilo dokončno porušeno leta 1786, ko so ga na nekaterih mestih porušili in kamenje uporabili za temelje, drugod pa so ga vključili v na novo nastale stanovanjske zgradbe.
Obzidje so meščani začeli graditi kmalu po ustanovitvi mesta. Vsekakor ga je mesto v 15. stoletju že imelo. Kot celota je obstalo do konca 18. stoletja, ko je cesar Jožef II. ukazal mestna obzidja odstraniti oziroma prodati. Kamen iz obzidja so meščani tedaj uporabljali pri zidavi mestnih hiš. Pomen mestnega obzidja je jenjal že kmalu po ustanovitvi mesta Karlovec konec 16. stoletja, ki je prevzelo vlogo prvega branika pred Turki na tem območju, oziroma po reorganizaciji habsburške obrambe pred Turki in zaradi spremembe vojaške doktrine.
Novomeško obrambno obzidje je potekalo nad reko in ob njej na delu mesta, ki ne meji na vodotok, ob zahodnem delu današnje stavbe sodišča na Jenkovi ulici, naprej ob zahodnem robu knjižnice do nekdanjih Gorenjih oziroma Ljubljanskih vrat in po Hladnikovi ulici do Šanc, od koder se je mimo ohranjenega stolpa spustilo do reke, potekalo pa je tudi po vrhu strmega skalnatega pobočja nad reko Krko.
Obzidje je bilo preprosto, močnejše je bilo na severni strani, kjer mesto ni bilo naravno varovano z reko. Vzdolž zidu je bilo, kot so poleg nekaterih starih upodobitev pokazale tudi dozdajšnje arheološke raziskave, zgrajenih več stolpov, ki so pomagali pri obrambi. Od teh so vidno ohranjeni štirje. Stolp na današnji Kapiteljski ulici 8 zdaj sooblikuje južno mestno veduto, nekdanja stolpa sta tudi hiši Glavni trg 13b in 16b na jugovzhodnem robu mesta, na severovzhodni strani starega mesta pa je ohranjen stolp na Šolski ulici 6. Poleg teh je delno ohranjen še stolp, ki je bil del nekdanjih Gorenjih oziroma Ljubljanskih mestnih vrat, na Rozmanovi ulici 19, tako imenovana Skabernetova hiša, kjer so nekateri elementi lepo vidni na severozahodnem pročelju hiše.
Z obzidjem obdano mesto je imelo dva vhoda, skozi katera so meščani, praviloma ob plačilu mitnine, spuščali obiskovalce v mesto. Poleg Gorenjih vrat na severozahodnem robu mesta so bila na južnem robu, neposredno ob reki Krki, še Dolenja oziroma Karlovška vrata, do katerih se je prišlo s čolni oziroma od začetka 16. stoletja prek lesenega mosta, takrat prvega v mestu.
Na Šancah Novomeščani še danes imenujejo prostor na vrhu starega mestnega jedra blizu kapiteljske cerkve. Tik ob kapiteljskih vrtovih je viden največji del preostanka obzidja, ki je bilo obnovljeno leta 2014, za kulturni spomenik lokalnega pomena pa so bile Šance razglašene že leta 1992. Ob obzidju na Šancah je urejena razgledna sprehajalna pot, ki vodi vzdolž ohranjenega obzidja do nekdanjega obrambnega stolpa ter se spusti na Loko do Zupančičevega sprehajališča in reke Krke.




