Novo mesto leži na sedmih gričih, med katerimi sta arheološko najpomembnejša Marof in Kapiteljski hrib. Tu so arheologi odkrili bogato dediščino starejše železne dobe, zaradi katere je dolenjski halštat najvidnejši predstavnik halštatske kulture v srednji Evropi. Novo mesto, imenovano tudi mesto situl, je arheološko najdišče z največ železnodobnimi situlami v Evropi. Najdenih je bilo kar 16 bronastih vedric – situl, od tega devet okrašenih, ki so jih uporabljali ob posebnih svečanostih. Situlska umetnost, polna mitskih prizorov, nam ponuja edinstven vpogled v življenje halštatske aristokracije. Poleg situl so na Dolenjskem v halštatskih grobovih odkrili tudi več deset tisoč jagod za nakit iz raznobarvnega stekla, kar je tisočkrat več kot drugod po Evropi.
V starejši železni dobi (od 8. do 4. stoletja pred našim štetjem) je Novo mesto predstavljalo enega največjih središč srednje Evrope. Med najpomembnejše najdbe tega časa, ko se v Sredozemlju izoblikujeta evropska civilizacija in kultura, spadajo bronaste figuralno okrašene situle. Prav od tu zdaj izvira šestnajst bronastih situl, od tega je devet okrašenih. Zato lahko po izrednih umetniških stvaritvah železne dobe Novo mesto poimenujemo mesto situl.
Bogata in živopisna situlska pripoved dopolnjuje naše vedenje o življenju socialno močno razslojene prazgodovinske družbe, saj v tem času ne poznamo pisave. Vrhnji sloj, elito tega časa, so predstavljali imenitni posamezniki, ki so v svojih rokah združevali politično, vojaško, ekonomsko, duhovno in socialno moč. Bogato okrašene bronaste situle so uporabljali kot prestižno namizno in protokolarno posodje. Iz njih so gostom na praznovanjih stregli dragocena opojna vina.
Situle ali vedrice so bronaste posode za shranjevanje in serviranje pijač. Izdelane so iz tanke sijoče bronaste pločevine. Plašči situl so lahko gladki ali okrašeni z geometrijskim ali figuralnim okrasom. Pripoved je ponazorjena z upodobitvami človeških in živalskih likov. Ta teče zaporedno, živali ali ljudje stopajo v sprevodu. Slikovna situlska pripoved je dopolnjevala življenjske zgodbe pokojnikov, sočasno pa jih je povezovala s heroji in bogovi grško-etruščanskega sveta, ki je mitološko tvoril enoten evropski prostor. Situlska pripoved prikazuje slavnostne sprevode, športna in glasbena tekmovanja, slavnostne pojedine, ribolov, lov, dvoboje in spolne prizore.
Novomeške situle spadajo v čas 5. in 4. stoletja pred našim štetjem. Njihovo število priča o veliki gospodarski moči halštatskih prebivalcev Novega mesta. Najdemo jih v bogatih grobovih posameznikov, ki so pripadali pomembnemu vodilnemu sloju takratne družbe.
Poznana je bronasto figuralno okrašena situla 2 iz groba IV/3 iz Kandije v Novem mestu. Situla je okrašena s tremi pasovi, osrednji je figuralni, preostala pa sta okrašena z geometrijskim motivom. Osrednji pas prikazuje sprevod konj, jezdecev in mož, ki na povodcih vodijo konje. Eden izmed konj je obložen z vrečami ali mehovi. Lahko rečemo, da gre za prikaz trgovske karavane ali udeležencev slavnosti, ki prihajajo z darili.
Arheološka podoba Dolenjske je ena izmed stalnih razstav Dolenjskega muzeja, ki s svojimi eksponati, vključno s situlami, steklenimi, jantarnimi in kovinskimi predmeti obiskovalcem omogoča vpogled v bogato prazgodovinsko dediščino regije.
Vsako leto v juniju Dolenjski muzej organizira Praznik situl, prireditev, posvečeno arheološki dediščini in življenju halštatskih prebivalcev. Festival železnodobnega življenja in kulinarike je posvečen situlam, izjemnim bronastim spomenikom, ki nedvomno pričajo o življenju halštatskih prebivalcev Novega mesta, ki so bili enakovredni izjemnim civilizacijam celinske in sredozemske Evrope. Dogodek združuje tradicijo in sodoben urbani pogled ter ponuja edinstveno priložnost za potovanje v preteklost.
Fotogalerija
