Štukljeva brv, ki reko Krko preči v enem samem zamahu, se pne 11 metrov nad Krkino gladino. Namen brvi je vzpostavitev povezave za pešce in kolesarje med mestom in zaledjem, predvsem s Podbreznikom in Olimpijskim centrom Novo mesto.
Brv je dobila ime po Leonu Štuklju (1898–1999), slovenskemu telovadcu in olimpijcu ter pravniku, ki se je rodil v Novem mestu. V svoji športni karieri je osvojil 20 kolajn, od tega na olimpijskih igrah šest, in sicer dve zlati v Parizu leta 1924, zlato in dve bronasti v Amsterdamu leta 1928 ter srebro v Berlinu leta 1936. Poleg nove brvi se po njem v Novem mestu imenuje še Športna dvorana Leona Štuklja in spomenik Leonu Štuklju v Kandiji.
Štukljevo in Julijino brv je projektiral gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, mednarodno uveljavljen projektant mostov in ostalih zahtevnih inženirskih objektov. Skupaj s sodelavci (Blaž Budja, Rok Jereb, Tomaž Weingerl in Dušan Stupar) je za stvaritev Štukljeve brvi v letu 2024 prejel Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora. Kot piše v utemeljitvi, je brv spoštljivo umeščena v prostor, z reko vzpostavlja tesen odnos in dosega ravnovesje, v katerem gradnja dopolnjuje naravno okolje. Avtorska ekipa arhitektov, krajinskih arhitektov in inženirjev je presegla idejo inženirskega objekta, saj je ta postal skoraj krajinska poteza.
Štukljeva brv, 130-metrski most za pešce in kolesarje, je zasnovana za varno in udobno prečkanje reke Krke.




