Sveta vrata, imenovana tudi svetoletna vrata ali vrata usmiljenja, na severni strani Stolne cerkve svetega Nikolaja na Kapitlju so bila na pobudo Škofije Novo mesto postavljena leta 2015 v počastitev svetega leta usmiljenja ter 650-letnice ustanovitve Novega mesta.
Nova hrastova vrata z bronasto umetniško prevleko, ki bogatijo severni gotsko prišiljen portal, so nadomestila stara in dotrajana lesena vrata. Na novih vratih, ki so delo priznanega slovenskega akademskega kiparja in risarja bosanskega rodu Mirsada Begića, so upodobljene ključne verske, kulturne in zgodovinske točke Novega mesta in novomeške škofije. Begić je namreč v bronu upodobil obličja treh dolenjskih blaženih: neuklonljivega branilca krščanskega prepričanja Alojzija Grozdeta, dve izmed drinskih mučenk, redovnic »hčera božje ljubezni«, sester Krizine Bojanc in Marije Antonije Fabjan, ustanovitelja Novega mesta habsburškega cesarja Rudolfa IV. ter novomeški kapiteljski grb in arheološke izkopanine.
Umetnik si je vrata zamislil kot enovit, nesimetrično zasnovan in bogato razčlenjen relief, za odpiranje pa ga je priredil z razrezanjem celote šele sekundarno. Enako je storil že pri južnih vratih ljubljanske stolnice, ki jih prav tako ni razparceliral na dvoje v sebi zaokroženih kril z arhitektonskimi kasetami, kot je bilo za bronasta vrata v zgodovini običajno, če že ne obvezno. Pri novomeških vratih pa je tak drzen prelom z uveljavljeno zakonitostjo oziroma tradicijo arhitektonsko zasnovanih vrat videti razumljivejši, ker ostajajo svetoletna vrata v glavnem zaprta in pomenijo predvsem kiparsko oplemenitenje severne cerkvene stene.
Ta vrata niso navadna sveta vrata, ampak so obenem tudi vrata usmiljenja. Vsak kristjan naj bi v sebi odprl ta vrata. Sveta vrata so simbol, ki ima po papeževih besedah moč: »Kdor koli bo stopil skoznje, bo lahko občutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje.«
Sveta vrata, imenovana tudi svetoletna vrata ali vrata usmiljenja, na severni strani Stolne cerkve svetega Nikolaja na Kapitlju so bila na pobudo Škofije Novo mesto postavljena leta 2015 v počastitev svetega leta usmiljenja ter 650-letnice ustanovitve Novega mesta.
Nova hrastova vrata z bronasto umetniško prevleko, ki bogatijo severni gotsko prišiljen portal, so nadomestila stara in dotrajana lesena vrata. Na novih vratih, ki so delo priznanega slovenskega akademskega kiparja in risarja bosanskega rodu Mirsada Begića, so upodobljene ključne verske, kulturne in zgodovinske točke Novega mesta in novomeške škofije. Begić je namreč v bronu upodobil obličja treh dolenjskih blaženih: neuklonljivega branilca krščanskega prepričanja Alojzija Grozdeta, dve izmed drinskih mučenk, redovnic »hčera božje ljubezni«, sester Krizine Bojanc in Marije Antonije Fabjan, ustanovitelja Novega mesta habsburškega cesarja Rudolfa IV. ter novomeški kapiteljski grb in arheološke izkopanine.
Umetnik si je vrata zamislil kot enovit, nesimetrično zasnovan in bogato razčlenjen relief, za odpiranje pa ga je priredil z razrezanjem celote šele sekundarno. Enako je storil že pri južnih vratih ljubljanske stolnice, ki jih prav tako ni razparceliral na dvoje v sebi zaokroženih kril z arhitektonskimi kasetami, kot je bilo za bronasta vrata v zgodovini običajno, če že ne obvezno. Pri novomeških vratih pa je tak drzen prelom z uveljavljeno zakonitostjo oziroma tradicijo arhitektonsko zasnovanih vrat videti razumljivejši, ker ostajajo svetoletna vrata v glavnem zaprta in pomenijo predvsem kiparsko oplemenitenje severne cerkvene stene.
Ta vrata niso navadna sveta vrata, ampak so obenem tudi vrata usmiljenja. Vsak kristjan naj bi v sebi odprl ta vrata. Sveta vrata so simbol, ki ima po papeževih besedah moč: »Kdor koli bo stopil skoznje, bo lahko občutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje.«
Fotogalerija
