Trška gora je glede na površino vinska gorica z največ zidanicami na svetu, katere vrh na 428 metrih nadmorske višine krasijo romarska cerkev Marijinega rojstva in več kot 400 let stare trškogorske lipe – najdebelejše dolenjske lipe. Gričevnato dolenjsko pokrajino krasijo vinogradi in dolenjske zidanice, tradicionalni vinski hrami, ki predstavljajo pomembno družabno središče prek celega leta, še najbolj pa v začetku jeseni v času trgatve. Poleg vinogradniškega je na pobočju močno prisoten tudi poetični duh, ki je navdihoval številne glasbene ustvarjalce, kot sta skladatelj Marjan Kozina in virtuoz na diatonični harmoniki Lojze Slak.
Slikovita vinogradniška pokrajina se dviga nad Novim mestom in nudi poglede proti Gorjancem, Kočevskemu rogu, Krški kotlini in celo do Sljemena pri Zagrebu. Naravno jo uokvirjajo trije gradovi: na jugovzhodu rečni grad Otočec, na zahodu grad Hmeljnik, na vzhodu pa Stari grad.
Trška gora ima globoke korenine v vinogradniški tradiciji, ki sega v srednji vek. V pisnih virih se prvič omenja leta 1135, ko je oglejski patriarh Pelegrin zemljišče z vinogradi in vinskim dvorcem Weinhof (pozneje znanim kot Bajnof) podaril stiškemu samostanu. Trška gora se kot toponim pojavi šele v 15. stoletju, njeno ime pa naj bi izviralo bodisi iz besede »trsek« (mlad poganjek vinske trte) bodisi po prvotno trških prebivalcih Novega mesta, ki so tu obdelovali vinograde.
Leta 1621 je stiški opat Jakob Reinprecht na vrhu Trške gore dal zgraditi cerkev Marijinega rojstva, ki še danes stoji kot simbol duhovne in kulturne dediščine kraja.
Skozi stoletja se je vinogradniški vsakdan oblikoval v različnih družbenih razmerah: od zemljiških gospodov in dominikalnih vinogradov do viničarjev, posebnega sloja delavcev, ki so obdelovali vinograde v zameno za bivališče in osnovno oskrbo. Na Trški gori se viničarji v pisnih virih omenjajo od 19. stoletja. Ker je bilo dela v vinogradih veliko skozi vse leto, so se sčasoma posamezniki stalno naselili v vinogradih in z lastniki sklenili deputatno pogodbeno razmerje za obdelovanje njihovih vinogradov. Deputatno razmerje pomeni, da so viničarji živeli v lastnem gospodinjstvu ter obdelovali vinograd in včasih tudi drugo zemljo delodajalca.
Ponovna oživitev Kranjske kmetijske družbe na začetku 19. stoletja je prinesla splošen napredek v vinogradništvu na Dolenjskem. Družba si je prizadevala za uvedbo novih obdelovalnih metod kletarjenja in vrst trt. Njene novosti so najprej uveljavljali plemiči, bogatejši kmetje in meščani, majhni kmetje in vinogradniški kočarji pa pozneje. Za širjenje vedenja in znanja o novem vinogradništvu so skrbele vinarske in kmetijske šole – za Kranjsko je bila leta 1875 ustanovljena šola v Slapu pri Vipavi, ki se je leta 1886 preselila v Novo mesto.
Poseben razcvet je Trška gora doživela v 20. stoletju, ko so se po drugi svetovni vojni zaradi sprememb v lastništvu in gospodarskih razmerah vinogradi preoblikovali. Kmetijska zadruga Krka je najprej uvajala modernizacijo, pozneje pa vinograde razprodala, kar je spodbudilo razmah vikendaštva in ljubiteljskega vinogradništva. Tako se je po drugi svetovni vojni vinogradništvo na Trški gori začelo spreminjati – vinograde so prevzemali novi lastniki, ki so svoje zidanice preurejali za bivanje v prostem času. Elektrifikacija v 60. letih prejšnjega stoletja je omogočila sodobnejše bivanje, vse več ljudi pa je svoje zidanice uporabljalo ne le za vinogradništvo, temveč tudi za sprostitev in druženje. Trška gora je s svojim značilnim razvojem t. i. meščanskih zidanic pravzaprav dežela prvih počitniških hišic na Dolenjskem in v Sloveniji.
Po letu 1991 je Trška gora doživela novo preobrazbo. Danes zidanice ponujajo edinstven primer sobivanja tradicije, narave in sodobnega življenjskega sloga, zato so postale domovanja mnogih. Prav tako predstavljajo pomemben del turistične ponudbe in obiskovalcem omogočajo zanimivo doživetje. V okviru projekta Odprte zidanice vas vinogradniki sprejmejo v svojih domačih vinskih kleteh in vam ponudijo svoja vina ter domače dobrote, v sklopu turističnega produkta Turizem v zidanicah pa lahko v njih tudi prenočite.
Trška gora, ena najbolj prepoznavnih vinskih goric, je simbol dolenjskega vinogradništva in srčne predanosti domačinov do zemlje, trte in vina. Dolenjske zidanice pa so postale sinonim za sprostitev in druženje sredi vinogradov.