Štruklji – večstoletna slovenska kulinarična dediščina
Štruklji sodijo med prepoznavne jedi slovenske kulinarične dediščine. Tudi priznani etnolog dr. Janez Bogataj piše o tem, da so jih v preteklosti kot praznično jed poznali skoraj v vseh slovenskih gastronomskih regijah. Njihove različice se razlikujejo glede na vrsto testa, nadev in način priprave. Lahko so kuhani ali pečeni. Pripravljamo jih iz različnih vrst testa, med drugim vlečenega, kvašenega, ajdovega in krompirjevega. Po Bogatajevih besedah poznamo več kot sto različnih nadevov za štruklje, kot so skuta, orehi, pehtran, kruh, fižol in druge sestavine, ki so jih gospodinje prilagajale lokalnim navadam in živilom, ki so jih imele na voljo. Glede na nadev in način postrežbe so lahko slani ali sladki, samostojna jed, priloga ali sladica.
Zgodovina štrukljev na Slovenskem sega več stoletij v preteklost. V literaturi se pogosto navaja leto 1589, ko naj bi bil na dvoru v Gradcu zapisan recept za pehtranove štruklje, vendar je razlaga tega zgodovinskega zapisa predmet strokovne razprave. Kulinarični strokovnjak Boris Kuhar namreč opozarja, da zapis iz leta 1589 morda ne opisuje štrukljev v današnjem pomenu besede, temveč drugo jed. Po njegovih ugotovitvah naj bi bila zgodnejša omemba štrukljev iz leta 1567, ko se v zgodovinskih virih pojavi beseda štruklji. Kuhar pojasnjuje, da je besedo štruklji v prevodu dela Postilla slovenska leta 1567 zapisal protestantski pisec Sebastijan Krelj. Vendar pa se letnica 1567 nanaša na najzgodnejšo omembo besede, ne pa na ohranjen recept za štruklje. Skratka, to priča o dolgi tradiciji te jedi in o tem, da je bilo znanje njihove priprave prisotno že v zgodnjem novem veku. Skozi stoletja so se štruklji uveljavili v domačih kuhinjah.
Na Dolenjskem so bili štruklji pomemben del vsakdanjega in prazničnega življenja. Pripravljali so jih ob družinskih praznovanjih, obiskih in večjih kmečkih opravilih, kot sta žetev in mlačev. O pomenu štrukljev na Dolenjskem je v drugi polovici 19. stoletja pisal tudi pisatelj in etnolog Janez Trdina. Med značilnimi jedmi je omenjal smetanove in špehove štruklje ter dolenjske štruklje z jajčnim cvrtjem in domačo smetano. Njegovi zapisi ponazarjajo, da so bili štruklji mnogo več kot vsakdanja jed, predstavljali so del družabnega življenja in kulinaričnega obilja ob pomembnih dogodkih. O štrukljih in drugih tradicionalnih jedeh pa najdemo zapise tudi v arhivskih gradivih Dolenjskega muzeja in Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kar govori o njihovi razširjenosti in pomenu v vsakdanji prehrani.
Dr. Janez Bogataj, avtor prvega regionalnega kulinaričnega zemljevida Okusi Dolenjske, ki ga je leta 2018 pripravil v sodelovanju z Zavodom Dobrote Dolenjske, med 22 tipičnimi okusi kar trikrat navaja štruklje: čateške in druge štruklje, štruklje z ocvirki in peteršiljeve štruklje ter mirnopeške štruklje.
Dolenjski štruklji – del lokalne identitete
Dolenjska ima svoje značilne različice štrukljev, med katerimi imajo posebno mesto dolenjski štruklji. Njihova prepoznavna posebnost je nadev z jajčnim cvrtjem ter drugimi sestavinami, v okolici Novega mesta največkrat z domačo smetano in skuto. Njihov okus temelji na preprostih sestavinah, ki so bile nekoč dostopne v domačem gospodinjstvu, vendar se v kombinaciji povežejo v značilno in nasitno jed.
Priprava dolenjskih štrukljev odraža iznajdljivost nekdanjih gospodinj. Vlečeno testo je osnova, ki jo je bilo treba pravilno zamesiti, pustiti počivati in tanko razvleči. Nadev je nastal iz jajc, ki so jih ocvrli oziroma pripravili kot jajčno cvrtje, nato pa mu dodali smetano in skuto. Tako pripravljeno zmes so razporedili po testu, ga zvili in štrukelj skuhali v slanem kropu ali pa skuhali na pol in nato še spekli. Posamezne družine so lahko recept prilagajale, zato se tradicionalna priprava ohranja v več različicah, recimo s kruhom, smetano, ocvirki in mastjo. V nadevu dolenjskih štrukljev so lahko tudi drobtine, peteršilj ali drobnjak. Tudi dr. Janez Bogataj za Dolenjsko posebej omenja štruklje z ocvirki in jajčnim cvrtjem.
Posebna in tradicionalna različica dolenjskih štrukljev so tudi čateški štruklji, poznani tudi kot čateški dolenjski štruklji, ki izstopajo po svojem slanem in izjemno bogatem nadevu iz ocvirkov, masti, ocvrtih jajc in nadrobljenega kruha. Ta krepka jed izvira iz okolice Čateža pri Trebnjem na Dolenjskem, kjer so jo tradicionalno pripravljali predvsem ob večjih praznikih, kmečkih opravilih ali ob vinskih praznovanjih.
Dolenjski štruklji niso nastali iz dragih ali posebnih sestavin, temveč iz živil, ki so bila del domače kuhinje. Njihova posebnost je v razmerjih, postopku in znanju priprave, ki se je prenašalo med generacijami. Danes predstavljajo pomemben del lokalne identitete in so hkrati priložnost za vnovično odkrivanje starih receptov ter njihovo vključevanje v sodobno kulinarično ponudbo.
Posebni nadevi in spremljave – od pehtrana do hrena
Štruklje na Dolenjskem zaznamujejo tudi raznoliki nadevi in tradicionalne spremljave, ki odražajo pestrost domače kuhinje.
Ena od posebnosti slovenske kulinarične tradicije je pehtran, aromatično zelišče z rahlo sladkastim in značilnim zeliščnim vonjem. Medtem ko ga v številnih evropskih kuhinjah uporabljajo predvsem kot začimbo za slane jedi, je v Sloveniji močno zasidran v pripravi sladkih in močnatih jedi. Pehtran omogoča zanimivo ravnovesje med nežnim testom in mlečnim nadevom ter jedi doda aromatično posebnost. Najbolj prepoznavni jedi sta pehtranova potica in pehtranovi štruklji.
Pomemben del tradicionalne prehrane so bile v preteklosti stročnice, predvsem fižol, ki se je pripravljal kot samostojna jed, dodajal juham in enolončnicam ter uporabljal pri pripravi različnih prilog. Posebno mesto ima matevž, značilna dolenjska jed iz kuhanega krompirja in fižola. Pretlačeni sestavini so pogosto zabelili z ocvirki ter postregli z zeljem, kislo repo ali mesnimi jedmi. Posebnost so tudi fižolovi štruklji, značilni predvsem za ribniško območje kar predstavlja zanimivo regionalno različico.
Ob dolenjskih štrukljih velja omeniti tudi ženof oziroma žajnof, tradicionalno omako, povezano z lokalno kulinarično dediščino. Pripravlja se iz domačega mošta, gorčičnih semen in sladkorja, v različicah pa se poudarja tudi uporaba domače gorčice in neprevretega mošta. S svojo kombinacijo sladkih, kislih in rahlo pikantnih okusov predstavlja zanimivo spremljavo štrukljem.
Značilna spremljava dolenjskih jedi in tudi štrukljev je bil kuhan hren, pripravljen na različne domače načine – bodisi z drobtinami, prepraženimi na olju in zalitimi z juho ter dodatkom sveže naribanega hrena, bodisi s starim kruhom, kuhanim v juhi do goste teksture, ki se mu po kuhanju doda sveže nariban hren. Izrazita ostrina in aromatičnost hrena lepo dopolnjujeta blage, mlečne in močnate okuse štrukljev.
Sodobne interpretacije štrukljev – živa kulinarična dediščina
Štruklji so tudi danes pomemben del dolenjske gastronomske ponudbe. Tradicionalni recepti se ohranjajo v domačih kuhinjah in društvih, hkrati pa navdihujejo sodobne kuharje, ki jih predstavljajo v novih oblikah in okusnih kombinacijah. Tako ostajajo živa kulinarična dediščina, ki se nenehno razvija.
To je pokazala tudi druga pobuda Okusi Novo mesto v letu 2026, ki je november posvetila prav štrukljem. Dolenjski gostinci so jih predstavili v številnih različicah: od slanih dolenjskih štrukljev z jurčkovo omako in sladkih pehtranovih štrukljev z jagodnim prelivom ali vaniljevo kremo in kompotom do skutnih štrukljev s smetanovo emulzijo in hruško ter ajdovih štrukljev s hruško. Posebno pozornost so pritegnili tudi štruklji sveta z italijanskimi, mehiškimi in azijskimi štruklji ter domiselne kombinacije, ki so navdih našle v lokalnih sestavinah in martinovih jedeh, kot so jajčni štruklji s potočnimi raki, rahli lisičkini štruklji s tartufi, štruklji rdečega zelja, sladki fižolovi štruklji s kostanjem in kakijem. Na jedilnikih so se znašli tudi sirovi štruklji s telečjimi lički ter tradicionalni dolenjski štruklji, trškogorski srčni rjavi štruklji in čateški štruklji.
Raznolike različice dokazujejo, da štruklji niso le spomin na kulinarično preteklost, temveč jed, ki povezuje tradicijo in sodobno ustvarjalnost ter še naprej bogati kulinarično podobo Dolenjske.












