Cviček je avtohtono dolenjsko vino, edinstveno v svetovnem merilu, ki je lahkotno in osvežilno, njegova značilna rdečkasta barva in prijetna sadna kislina pa ga delata popolnega spremljevalca tradicionalne dolenjske kulinarike.
Za dolenjskega vinogradnika se cviček od drugih evropskih vin loči po štirih prevladujočih lastnostih:
- Vsebnost alkohola
Cviček je edino vino v Evropi, ki ima uradno dovoljen maksimalni odstotek alkohola do 10 %. Ko je Slovenija postala članica EU, je bilo potrebno veliko prizadevanj in dokazov, da je to vino del naše večstoletne tradicije, kar je na koncu pripeljalo do tega, da so ga dovolili registrirati kot izjemo z nižjim odstotkom alkohola. - Mešanica belih in rdečih sort grozdja
Običajno se iz belega grozdja prideluje belo vino, iz rdečega pa rdeče. Edina izjema sta cviček v Sloveniji in papeško vino v Franciji, ki imata uradno dovoljenje za mešanje belih in rdečih sort grozdja. - Vsebnost žvepla
Cviček vsebuje najmanjšo dovoljeno količino žvepla v Sloveniji, in sicer 120 mg/l, medtem ko druge rdeče sorte vsebujejo do 175 mg/l, bele sorte pa do 260 mg/l. - Status PTP
Cviček je tudi edino slovensko vino, ki ima od leta 2001 status PTP (priznano tradicionalno poimenovanje), kar pomeni, da se lahko proizvaja le v določenih delih Dolenjske.
Janez Vajkard Valvasor je konec 17. stoletja v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske zapisal, da se ima lahko Dolenjska za srečno deželo, razlog za njeno srečo pa je našel v mnogih vinogradih in čudovitih vinih dolenjskih goric. Najstarejša omemba cvička naj bi bila po besedah doktorja Grande iz leta 1781, ko je v slovensko-nemško-latinskem slovarju avguštinec Marko Pohlin omenil “cvičk” (dolenjska izgovarjava). V nemškem jeziku ga je opredelil kot Trestwein, tj. vino iz tropin, latinsko pa kot agesta, torej kislo vino. Uradno je priznan kot zvrst od leta 1969. V preteklosti je veljal za kmečko vino, ki ga je pila predvsem preprosta populacija.
Cviček je nastal kot rezultat dolgoletne vinogradniške tradicije v dolenjski regiji, kjer so vinogradniki začeli mešati bele in rdeče sorte grozdja, pri čemer se bele sorte pogosto uporabljajo za povečanje kislosti in svežine vina, medtem ko rdeče sorte dajejo barvo in nekaj okusa). Z mešanjem sort so ustvarili edinstveno vino z značilno lahkotnostjo in nizko vsebnostjo alkohola. Ta praksa sega v srednji vek, ko so bili vinogradniki prisiljeni v prilagajanje okoljskim in podnebnim pogojem, ki so včasih omejevali proizvodnjo rdečih vin z višjo vsebnostjo alkohola.
Cvičkov dvor
Cvičkov dvor je pomemben simbol dolenjskega vinogradništva in kulture, saj povezuje tradicijo, ponos ter promocijo tega edinstvenega vina. Njegov namen je širiti zavest o pomenu cvička kot kulturne dediščine, ohranjati dolenjske vinogradniške tradicije in ga promovirati tako doma kot v tujini.
Eminentno skupnost, ki je bila uradno ustanovljena 6. septembra 2013 v Cvičkovem hramu, znanem tudi kot Ambasada cvička, sestavljajo:
- kralj cvička, ki je najboljši pridelovalec cvička tekočega leta in s svojim znanjem ter predanostjo predstavlja dolenjske vinogradnike (izbor poteka od leta 1992);
- cvičkova princesa, ki simbolizira mladost, tradicijo in eleganco ter je ambasadorka vina med mlajšimi generacijami (od leta 1999);
- ambasador cvička, ki s svojim delom in vplivom pomaga pri promociji cvička in dolenjske vinogradniške kulture.
Vsi trije nazivi se podeljujejo na osrednji prireditvi dolenjskih vinogradnikov, Festivalu cvička, ki poteka že od leta 1973 (prej sicer v okrnjeni različici, znani pod imenom Teden cvička).
Danes Cvičkov dvor deluje kot simbol povezanosti dolenjskih vinogradnikov, ki si prizadevajo za ohranjanje pristnosti cvička in promocijo vinorodne Dolenjske. Z vsakoletnimi prireditvami, degustacijami in dogodki prispevajo k prepoznavnosti tega edinstvenega slovenskega vina, ki dandanes uživa ugled tudi na mednarodnih vinskih tekmovanjih.