V Novem mestu je 30. septembra potekala strokovna konferenca Živa mesta: s prenovo gradimo skupnost, ki je v ospredje postavila prihodnost slovenskih mestnih središč, kakovostno prenovo in pomen vključevanja skupnosti v razvoj mest.
Konferenca je potekala v pravkar celovito prenovljenem Narodnem domu v Novem mestu, kar je dogodku dalo še posebno simboliko. Najstarejši narodni dom na Slovenskem, zgrajen med letoma 1873 in 1885, je bil v okviru zahtevne prenove ponovno vzpostavljen kot sodoben, odprt in večnamenski prostor, namenjen kulturi, ustvarjalnosti, izobraževanju in različnim oblikam družbenega dogajanja. Pri prenovi so bili ohranjeni številni izvirni elementi stavbe, hkrati pa je bila urejena nova funkcionalna zasnova, izboljšana dostopnost ter vzpostavljen tudi trg pred stavbo, ki Narodni dom še tesneje povezuje z mestnim jedrom.
Prav primer Narodnega doma je ponazoril osrednje sporočilo konference – da prenova ni zgolj obnova stavb, temveč tudi priložnost za ponovno vključevanje objektov v življenje mesta in skupnosti.
Konferenca je potekala ob zaključku projekta CRP Živa mesta in v okviru promocije evropske nagrade za kulturno dediščino Europa Nostra 2026, ki jo je prejel program Šola prenove. Organizirala sta jo konzorcij Živa mesta in Združenje zgodovinskih mest Slovenije.
Konferenca je potekala v treh sklopih
V prvem sklopu Živa mesta so bili predstavljeni rezultati raziskav in terenskega dela projekta CRP Živa mesta. Predavatelji so osvetlili razvojno dinamiko slovenskih mest, procese, ki se odvijajo v zgodovinskih mestih, ter ugotovitve izbranih pilotnih mestnih središč. Udeleženci so spoznali tudi izkušnje s pripravo pilotnega programa prenove ter ukrepe in priporočila, namenjena podpori skupnostim in odločevalcem pri oživljanju mestnih središč.
Drugi sklop z naslovom Mesto, moj dom je izpostavil ljudi kot ključni element uspešne prenove. Predstavljeni so bili primeri mestnih družbenih procesov, pri katerih največja vrednost prenove niso le obnovljene stavbe, temveč ljudje, ki v njih živijo, sodelujejo in soustvarjajo prihodnost svojega mesta. Govora je bilo tudi o pomenu lokalne pripadnosti, vlogi turizma ter vključevanju mladih umetnikov v oživljanje kulturne dediščine.
Tretji sklop, Najbolj trajnostna gradnja je prenova, je predstavil primere dobrih praks iz slovenskih mest. S primeri prenov stanovanjskega objekta za mlade v Novem mestu, Narodnega doma v Novem mestu, zgodovinske hiše v Kopru, javnega prostora v Piranu in objekta v Radovljici so predavatelji pokazali, kako lahko kakovostna prenova povezuje varovanje dediščine, nove vsebine in potrebe sodobnega mesta.
Konferenco je sklenila razprava z odločevalci, v kateri so bile oblikovane zaključne ugotovitve in izpostavljeni nadaljnji izzivi pri prenovi in oživljanju slovenskih mestnih središč.
Dogodek je tako povezal raziskovalce, strokovnjake, arhitekte, predstavnike mest in druge deležnike ter ponudil prostor za izmenjavo izkušenj o tem, kako ustvarjati mestna središča, ki niso le urejena in prenovljena, temveč predvsem živa. Narodni dom v Novem mestu se s svojo prenovo v to zgodbo vključuje kot konkreten primer, kako je mogoče zgodovinsko stavbo ohraniti, ji dati nove vsebine ter jo ponovno približati skupnosti.
Konferenca Živa mesta je tako opozorila, da je prihodnost mestnih središč neločljivo povezana z ljudmi, ki v njih živijo, delajo, ustvarjajo in jih vsak dan soustvarjajo. Prav zato je prenova več kot gradbeni proces – je priložnost za novo življenje mestnih prostorov in za krepitev skupnosti.
Več o konferenci na povezavi spodaj.